Današnja alpinistična retorika je izgubila jezik in epski pridih, značilen za tista povojna leta. A takrat je vzpon zvenel kot dosežek, veličasten podvig in še danes prvi vzpon na K2 ostaja zgodba, ki si jo je treba zapomniti.
Odpravo leta 1954 je pod pokroviteljstvom CAI, CNR, Vojaškega geografskega inštituta in italijanske države vodil Ardito Desio. Geolog in raziskovalec Desio je pred tem opravil dve potovanji v Karakorum, med katerimi je izvedel prve in pomembne topografske raziskave na obsežnih neraziskanih območjih ter izvedel geološke in geografske študije celotnega ozemlja. Odprava iz leta 1954 je bila torej v skladu s svojimi predhodnimi, tj. napeta, z znanstveno-raziskovalnimi in alpinističnimi nameni. Skupino je sestavljalo 13 italijanskih alpinistov iz različnih regij in pet raziskovalcev ter številni pakistanski nosači, ki so jim pomagali pri transportu materiala v bazni tabor, nato pa nekaterim tudi pri vzponu na goro. Plezalci so bili: Achille Compagnoni, Lino Lacedelli, Walter Bonatti, Ugo Angelino, Erich Abram, Mario Fantin, Cirillo Floreanini, Pino Gallotti, Guido Pagani, Mario Puchoz, Ubaldo Rey, Gino Soldà in Sergio Viotto. Med znanstveniki so bili poleg Desia še Paolo Graziosi, Antonio Marussi, Bruno Zanettin in Francesco Lombardi. Za dosego 8611 metrov vrha je bila izbrana smer Abruzzi Spur, ki se vzpenja po jugovzhodni strani, in zgradili 9 taborov.
V začetku junija se je ekspedicija že začela in delo je potekalo na prvih taborih: 21. je Mario Puchoz umrl v taborišču 2 zaradi fulminantne pljučnice (pravzaprav pljučnega edema); pokopan je bil blizu baznega tabora pri spomeniku Gilkey. Alpinisti so se na gori izmenjevali pri opremljanju vzpona, tako da sta v prav timskemu delu na koncu 31. julija 1954 Achille Compagnoni in Lino Lacedelli dosegla vrh. Temeljen in bistven prispevek k uspehu sta dala Walter Bonatti in Amir Mahdi, ki sta bila prisiljena bivakirati v noči med 30. in 31. uro okoli 8.100, da bi prenesla jeklenke s kisikom, potrebne za vzpon na vrh. Eden najbolj kontroverznih in bolečih dogodkov v Bonattijevi alpinistični karieri, ki je bil razrešen šele 50 let pozneje. Naslednji dan so plezalci, ki so ostali v taboru 7 na okoli 7600 metrih nadmorske višine od daleč videli, da sta Compagnoni in Lacedelli dosegla vrh. Na vrh sta zasadila cepin z italijansko in pakistansko zastavo. Bil je 31. julij 1954 in K2 je postal gora Italijanov.